''Toplotna obremenitev bo velika in se bo zaradi vročinskega vala še stopnjevala, napovedujejo vremenoslovci.''

Te dni smo velikokrat slišali ta stavek. Nekaj dni nam še ni tako težko prenašati velike zunanje temperature, toda prevroče razmere, ki trajajo dlje časa, za človeški organizem niso ugodne, so celo škodljive.

-

Termo regulacija je sposobnost organizma za ohranjanje telesne temperature v določenih mejah, tudi ob znatno drugačni temperaturi okolja. Da bi se vzpostavilo ravnotežje med ustvarjanjem in oddajanjem toplote, telo vzdržuje temperaturo v bioloških mejah, brez obzira na zunanje dražljaje v obliki visokih ali nizkih temperatur. Zato se toplota, ki se sprošča v telesu, odvaja na več različnih načinov. Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na odvajanje toplote iz telesa so temperatura, vlažnost zraka in veter. 

-

Telesno temperaturo uravnava centralni regulacijski sistem v hipotalamusu, v osrednjem živčevju. Ta center sprejema sporočila toplotnih receptorjev, ki so povsod po telesu z namenom, da ohranijo telesno toploto ali zmanjšajo izgubo toplote.

-

K nastanku toplote stalno prispevajo različne biokemijske reakcije, poleg tega pa k temu prispevajo tudi zaužitje hrane, krčenje (kontrakcija) skeletnih mišic (npr. pri športnih aktivnostih pa tudi v smislu tresave termo geneze) ter endokrini mehanizmi, pri katerih sta kratkoročno pomembna adrenalin in noradrenalin, dolgoročno pa ščitnični hormoni, torej tiroksin in trijodtironin. 

-

Izgublja pa se preko sevanja, prevajanja toplote in izhlapevanja vode iz dihalnih poti in kože, v manjši meri pa tudi preko urina in iztrebkov (fecesa).

-

Princip izgubljanja toplote s potenjem je preprost – da voda izhlapi potrebuje izparilno toploto, ki jo dobi iz telesa. Če je torej zrak suh in vroč, se telo lahko normalno ohlaja. Problem pa pride, kadar je zrak tudi vlažen. Voda namreč lahko tudi kondenzira nazaj v telo. Če je vlažnost ozračja visoka, je hlajenje telesa manjše in se zato telo segreva. To pa lahko povzroči veliko težav. Izguba vode lahko privede do dehidracije, gostota krvi se poveča, kar obremeni srce, ki težje črpa kri skozi telo – obremeni se torej srce in krvne žile. To je še posebej nevarno pri ljudeh, ki imajo težave s srcem ali žilnimi boleznimi. Raziskave pa so pokazale, da se te težave povečujejo s starostjo – torej isti pogoji bi 40 letnika še močno izčrpali, medtem ko bi 60 letnika zadela srčna kap. 

Kadar temperatura hitro naraste, naše telo nima časa za prilagoditev, ki je potrebna, da bi v takšnih razmerah lahko delovali. Ta nesposobnost prilagoditve lahko privede do kolapsa, toplotne izčrpanosti, sončarice, krčev in toplotnega udara.


TOPLOTNI KOLAPS

se zgodi zaradi visokih temperatur, pregretja in dehidracije organizma. Prepoznamo ga po prekomernem znojenju, hladni in vlažni koži ter šibkem srčnem utripu. V tem stanju se velikokrat pojavi tudi vrtoglavica in izguba zavesti.

Takšno stanje pa lahko rešimo tudi brez zdravila. Osebo, ki doživi kolaps, je treba odpeljati na sveži zrak ali v hladen prostor in ji dati tekočino. Oseba mora počivati vsaj 30 minut.

-

SONČARICA

je neke vrste vročinski udar, ki se začne z močnim glavobolom in visoko telesno temperaturo. Koža je suha, temperatura pa raste. Lahko se pojavita tudi bruhanje in izguba sluha.

Takšno osebo je treba dati v ležeči položaj v hladen prostor. Piti mora veliko tekočine, poklicati je treba zdravnika. Sončarica je posledica direktnega izpostavljanja soncu.

-

VROČINSKI KRČI

so bolj zapletena posledica vročine, ki poleg simptomov kolapsa povzročijo tudi krče v mišicah. To je običajno signal za organizem, da ni dobil dovolj soli, saj poleg vode telo med znojenjem izgublja tudi to. Postopek okrevanja je enak kot pri kolapsu, a obvezno mora oseba zaužiti tudi nekaj slanega, najbolje juho.

-

VROČINSKA IZČRPANOST

je še težja motnja od vročinskih krčev, ki nastane zaradi predolgega izpostavljanja soncu. Posledice takšne izčrpanosti pa niso tako mile, saj lahko okvarijo delovanje centralnega živčnega sistema, kar lahko privede do bruhanja in delirija. Če trpite za vročinsko izčrpanostjo, potem morate v bolnišnico, kjer dobite infuzijo.

-

VROČINSKI UDAR

nastane, ko se telo pregreje v zelo kratkem času. Najbolj viden simptom je podivjana telesna temperatura, katera se lahko povzpne tudi na 43 stopinj Celzija.

Pospešen pulz, suha koža, padec krvnega tlaka in vrtoglavica so prav tako pokazatelji, da govorimo o vročinskem udaru. Nujne so zdravniška oskrba in različne raziskave. Včasih se lahko pojavi celo smrt, saj je telo tako dehidrirano, da prenehajo delovati ledvice. To je še predvsem pogosto pri otrocih in starejših ljudeh, ki so v teh temperaturah še posebej ranljive.

-

V poletnih mesecih pa na naš organizem poleg vročine vplivajo tudi UV-sevanje in povišana koncentracija ozona. Ozonu se izognemo tako, da se v času najvišjih koncentracij ne ukvarjamo s športom oz. raznim opravilom na prostem. Visoke koncentracije so najpogosteje prisotne ob jasnem vremenu, v popoldanskem času. Ponoči in zjutraj temeljito prezračimo bivalne in delovne prostore, podnevi z zastiranjem oken preprečimo segrevanje prostorov.

Pred UV-sevanjem se zaščitimo z umikom v senco, obleko, pokrivalom in očali ter, če je gibanje na soncu res nujno, s pripravki za zaščito pred soncem. Med 11. in 16. uro se izogibajmo izpostavljanju soncu.

Športne aktivnosti na prostem je smiselno izvajati v hladnejših delih dneva, torej zgodaj zjutraj ali zvečer. Ob tem pa ne smemo pozabiti na zadostno pitje tekočin in pri daljših aktivnostih tudi nadomeščanje soli.

V poletnih mesecih se velikokrat zgodi, da naenkrat zmanjka tal pod nogami, vendar gre pri tem le za prehodno vrtoglavico, ki se običajno pojavi kot posledica nihanj temperature in vremenskih pogojev. Telo potrebuje čas, da se prilagodi vremenskim spremembam, zato lahko tudi pri povsem zdravih ljudeh nastopijo kratkoročne težave kot so slabost, utrujenost in vrtoglavica. Te težave so še posebej izrazite pri ljudeh z nizkim krvnim pritiskom, pri katerih visoke temperature in velika vlažnost pomeni dodatno znižanje pritiska, kar lahko povzroča omotico, vrtoglavico in celo nezavest.

-

KAKO SI LAHKO POMAGAMO?

-

Dnevno v normalnih okoliščinah izgubimo 2,4 litra vode, od tega 1,4 L s sečem, 0,1 L z znojem, 0,2 L z blatom, 0,7 L z izhlapevanjem skozi pljuča in kožo. V vročih poletnih dneh se poveča izhlapevanje vode zlasti skozi pljuča, kožo in z znojenjem, tako da je skupno izgubljanje vode iz telesa okoli 4 L. Če izgubimo 4 L vode, jih moramo 4 tudi nadomestiti, v nasprotnem primeru pride do dehidracije. Kronična dehidracija zmanjšuje krvni tlak in lahko vodi do odpovedi ledvic, možganske kapi, srčnega infarkta, tvorbe ledvičnih kamnov in številnih drugih bolezni.

-

Priporočljivo je uživanje predvsem vode, lahko naravnih sokov, zeliščnih čajev. Izogibajmo pa se kofeinskim, alkoholnim ali sladkim pijač, ki le še povečujejo odvajanje vode iz telesa. Odsvetuje se pitje pretirano mrzlih pijač, ker lahko povzročijo želodčne krče. Pri hrani bodimo pozorni predvsem na varnost in kakovost. V vročini se namreč hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Živila zato shranjujmo v hladilniku, pozorni pa bodimo predvsem na meso, hitro pokvarljive mesne izdelke in živila, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo je pred zaužitjem priporočljivo dobro oprati pod curkom vode.

-

Zadržujmo se v zaprtih in hlajenih prostorih, za svežo količino zraka v sobi pa poskrbimo zjutraj ali zvečer, čez dan pa oken ne odpirajmo po nepotrebnem. Priporočljiva je uporaba rolet, ki odbijajo sonce, če pa je mogoče, prižgimo tudi klimatsko napravo. Toda  pozor! Pretirana in nepravilna uporaba klime povzroči tudi številne nevšečnosti. Telo lahko hladimo tudi s hladno prho. Oblecimo se predvsem v lahka, bombažna ali lanena oblačila, ki naj ne bodo pretesna.  Ne pretiravajmo s športnimi aktivnostmi, saj pri mišičnem delu nastaja toplota, kar pri prekomernem gibanju v vročini lahko vodi v pregretje.

-

Posebno skrb je potrebno nameniti pri otrocih, starostnikih in določenih obolenjih. Bolniki, ki uživajo zdravila, naj skrbijo za ustrezen vnos tekočine. Le bolniki, ki jim je bil svetovan omejen vnos tekočine (na primer pri srčnem popuščanju), naj zaužijejo le priporočene količine.

Branka Švajger, dr. med.

_____________________________

_____________________________

VILA ZDRAVJA, Frekvenca d.o.o.

Neubergerjeva ulica 31

1000 Ljubljana

Tel.: 01/23 555 30
E-pošta: info@vilazdravja.com