Prvi članek, ki je bil objavljen 4. februarja 2017 na svetovni dan boja proti raku, je skoraj v celoti govoril o smrtonosni te bolezni s stališča preživetja žensk in moških, ki so zboleli za rakom na dojki.

Tokrat bi se navezala na drug datum, to je 15. oktober, dan zdravih dojk in pogledala z drugega stališča: kako zdravo živeti, da do te bolezni sploh ne bi prišlo.

Združenje Europa Donna Slovenije se bo letos, že enajsto leto zapored, pridružilo aktivnostim ob 15. oktobru, ki jih spodbuja in usmerja Evropska zveza Europa Donna. Ta vsako leto opozarja na pomen zdravega načina življenja, ki je nepogrešljiv del ohranjanja vitalnosti telesa. Poleg genskih predispozicij smo za svoje zdravje v prvi vrsti odgovorni sami. Torej zavihajmo rokave in se lotimo dela. Vredno je, kot je vredno in dragoceno vsako življenje na tej zemeljski krogli.

Ne moremo spremeniti trenutnega dejstva, da vsak dan nekje v Sloveniji vsaj tri ženske izvedo za diagnozo rak. Za to številko 'tri' stojijo resnične osebe, prijateljice, sestre, žene, mame, hčere, sodelavke. To je kruta resnica.

PREGLEDOVANJE

Vedeti pa moramo, da je rak dojke dobro ozdravljiv, če ga odkrijemo dovolj zgodaj. 

Tu nastopi odgovornost vsake posameznice: redno in pravilno pregledovanje je na prvem mestu pri odkrivanju sprememb na dojki. Z rednim samopregledovanjem je potrebno začeti že v mladosti, kajti samo tako bo ženska lahko dobro poznala svoji dojki in opazila ter ocenila najmanjšo spremembo na njih in poiskala ustrezno zdravniško pomoč.

 

PREHRANA                                              

Kot vemo, osnove zdravega telesa vključujejo zdravo prehrano. Ni vseeno kaj vnašamo v organizem.

Pozabimo industrijsko pripravljene obroke, ki so polni raznih konzervansov, aditivov, barvil in raje posezimo po sveži zelenjavi in sadju, po možnosti naši doma pridelani. Omejimo mastno meso in mesne izdelke, raje posezimo po nemastnemu mesu in ribah. Uživajmo zdrave maščobe, ki so bogate z nenasičenimi maščobnimi kislinami in jih večinoma najdemo v rastlinskih oljih. Omejimo vnos sladkorja in namesto sladkarij raje posezimo po raznih oreščkih in semenih. Iz njih tudi v naravi vzklije nova rastlina, novo drevo - novo življenje. Torej vsebujejo vse, kar je potrebno in dobro za hranljivost organizma.

Ta pa poleg hrane potrebuje tudi tekočino. Saj veste, edino tekočino, ki je vir narave in življenja. Brez dodanih sladkorjev in umetnih okusov.

GIBANJE

Drug pomemben dejavnik je ukvarjanje s športom.


							 
Že vsakodnevni 30-minutni sprehod v naravi bo dovolj, da se razgibamo, pospešimo našo cirkulacijo, pošljemo kisik našim celicam, ki ga tako potrebujejo za svoje normalno delovanje, dobimo dovolj vitamina D.

Še bolje bo seveda kakšna dodatna redna rekreativna dejavnost, ki nas veseli in sprosti. Izkoristimo čas in dejavnosti povežimo z druženjem z družino, otroki, prijatelji. To je tudi možnost ustvarjanja vezi v družini, ki v današnjem hitrem tempu, ko se družina sreča samo pri obrokih ali pa še to ne, izgublja svoj pomen povezanosti in komunikacije.

ZANIMIVOST

Nič ni novega, da ukvarjanje s športom navadno pomeni tudi bolj zdravo in daljše življenje. Zanimivo pa je, da za dolgo življenje ni ključnega pomena intenzivnost športne dejavnosti, ampak predvsem njen socialen vidik.

V zdravstveni reviji Mayo Clinic Proceedings so ta mesec objavili rezultate raziskave, ki je zadevala vprašanje življenjske dobe. Po poročanju Slovenske tiskovne agencije je v 25-letni raziskavi sodelovalo 8500 zdravih Dancev v navezavi na njihove športne aktivnosti.
Izkazalo se je, da so za dolgo življenje še posebej pozitiven faktor skupinski športi, bolj kot individualni.
Eden izmed soavtorjev raziskave James O'Keefe je za New York Times je povedal, da je sicer "povečanje srčnega utripa pomembno za zdravje, a izgleda, da je prav tako pomemben tudi stik z drugimi ljudmi."

Zato kar pokličite prijateljico ali prijatelja in rezervirajte termin za tenis ali skupni pohod!

Stres je za mnoge postal redni spremljevalec od jutra, ko zazvoni budilka in nas vrže iz postelje, do večera, ko se izmučeni vračamo v mestnem cestnem vrvežu, ko smo opravili vse obveznosti, nakupe, pobrali otroke iz vrtcev, šol, nazaj domov. Potem si še sami otežimo celo situacijo, vzamemo v roke pametne telefone, sedemo pred računalnik, TV ekran, pojemo nekaj na hitro in na koncu se čudimo, zakaj se tako slabo počutimo, se redimo, smo brez moči. Ne znamo si organizirati časa, na koncu nam ga vedno zmanjka.

Toda mogoče smo naš urnik napolnili s preveč dejavnostmi sami. Premislimo, ali jih res potrebujemo. Ne bi bilo bolje iti vsaj na kratek sprehod, peš ali s kolesom, sami ali z družino, pustiti vsa odložljiva dela, skrbi za naslednji dan.

Mogoče je nepravilna organizacija tista, ki nam povzroča toliko stresa, da čez nekaj časa pregorimo. Takrat se ustavimo, vendar takrat so posledice za organizem že nastale. Koliko ljudi ima danes povišan krvni tlak, povišan holesterol, razne glavobole ali druge bolečine. In sedaj se zapre začarani krog.

Da bi nam bilo bolje, vzamemo tableto ali dve, spijemo kavo z upanjem, da nas bo poživila, prižgemo cigareto in se usedemo pred TV ekran, da si odpočijemo noge. Mislimo, da se bomo umirili, odpočili. Napačno! Gibanje in beseda ''ne'', za stvari, ki niso bistvene, so tisto, ki nam bo pomagalo.

  

Razmislimo tudi o raznih tehnikah za sproščanje, kot so joga, avtogeni trening, progresivno mišično sproščanje, vizualizacija, vodena imaginacija, različne tehnike dihanja (npr. trebušno dihanje), ki nas bodo sprostile, napolnile z energijo in pomagale, da se organizem revitalizira. Lahko so te tehnike tudi čisto naše naravne osebne iznajdbe, karkoli, kar nam bo pomagalo začutiti naše telo.

 

 

Bistvo vsega pa je uravnoteženost. Tudi stres je do določene mere dober. Poznate izraz »beg ali boj«. Stres nas opozori na nekaj, kar bi nam sicer škodilo, da se pravočasno umaknemo ali drugače odreagiramo. Vendar, če ga je preveč in traja predolgo, nam poruši normalno delovanje organizma. Tudi maščobe v hrani potrebujemo, toda prave, zdrave maščobe in v pravi  količini. Predstavljajo energijo za telo in se uporabljajo za izgradnjo možganskih celic, živčnega sistema in hormonov, ter so ključna sestavina pri sestavi celične membrane. Pomembna je tudi za skladiščenje in absorpcijo vitaminov.

Naučimo se poslušati, kaj nam sporoča telo.

Organizem je zapleten »stroj«, sestavljen tako, da dobro deluje. Nič ne sme manjkati, ničesar ne sme biti preveč. Človek je tisti, ki s svojimi posegi ruši njegovo ravnovesje. Delajmo torej z našim telesom in ne proti njemu, telo tako ne bo omagalo predčasno, ampak nam bo preprosto omogočalo živeti življenje.

 

Branka Švajger, dr. med.